1. Strategije in mehanizmi proti večkratni diskriminaciji žensk, priseljenk in migrantk v Sloveniji (primerjave, druge države) – 2 delavnici
2. Manjšinski mediji: teorija in praksa – 2 delavnici
3. Opolnomočenje manjšin skozi umetniške prakse – 2 delavnici
4. Dobre prakse – niše za zaposlovanje manjšin v Sloveniji – 1 delavnica
5. Pravni okviri in vsakodnevne težave manjšin ter migrantov pri zaposlovanju v Sloveniji, konkretni primeri in praktični nasveti – 2 delavnici
6. Kako uspešno voditi manjšinsko kulturno-umetniško društvo/zavod, predstavitev stanja v Sloveniji, težave, rešitve, osnove projektnega financiranja – 2 delavnici
7. Položaj žensk v manjšinskih skupnostih in društvih – 1 delavnica
Delavnice omogočajo pridobitev znanj s področja teorije ranljivih skupin in medijev, informacij s področja pravne ureditve manjšinskega vprašanja v Sloveniji in možnosti zaposlitve manjšin. Namenjene so pridobivanju veščin in spretnosti kritičnega branja in spremljanja medijev ter zagovorništva lastnih pravic. Poudarek bo na kritični refleksiji vsakodnevnih diskriminatornih praks, posebej skupin, ki so večkratno ranljive, kot so ženske iz manjšinskih skupnosti. Poseben poudarek bo na predstavitvi stanja manjšinskih društev v Sloveniji in primerov uspešnega vodenja.
Delavnice so zastavljene kot debatni krožki, kjer bodo lahko udeleženci/ke poudarili/e lastne ugotovitve, težave, potrebe, mnenja in izkušnje ter jih primerjali/e z izkušnjami drugih v okviru iste ali različne ranljive skupine ter s teoretičnimi in raziskovalnimi ugotovitvami. Individualne usmeritve so namenjene tistim udeležencem/kam usposabljanja, ki bodo potrebovali/e dodatna priporočila in svetovanja o določenih temah, ki so poudarjene na predavanjih. Predavatelji/ice/mentorji/ice bodo dostopni/e za individualne usmeritve: osebno, neposredno po predavanjih ali online po e-pošti, Skypu, klepetu.
Delavnice izvajajo strokovnjaki/nje na področju antropologije, prava, produkcije, umetniških praks, medijev:
Prof. dr. Svetlana Slapšak, antropologinja, klasična filologinja in pisateljica, nekdanja dekanja, redna profesorica in koordinatorka dveh študijskih programov na ISH, nosilka in predavateljica na več modulih na domačih in tujih univerzah. Slapšakova je dopisna članica Foundation for Hellenic Culture, članica SEG, Pariz, glavna urednica časopisa za žensko kulturo ProFemina, članica uredništva projekta Central and East European Literary History, Univerza v Torontu, direktorica SKCDK in Inštituta za balkanske in sredozemske študije in kulturo, organizatorka in koordinatorka več mednarodnih kongresov in konferenc (npr. Svetovni kongres o ženski pisavi, Dubrovnik 1986, konferenca War Discourse, Women's Discourse, Ljubljana 1999, Antika v tretjem mileniju, Ljubljana, 2001, UN Resoultion 1325 Women in Coflict Resolutions, Ljubljana 2008.), mentorica pri projektu Gledališče senc: kulturna socializacija, svetovalka pri projektu Gostoljubnost kulture – kultura gostoljubnosti in Opolnomočenje žensk na trgu dela. Prav tako je avtorica številnih del s področja antropologije, lingvistike, klasičnih študij, študij spola, balkanologije in komparativistike, redna kolumnistka Večera, Peščanika, dkis.si. Objavila je več kot 50 knjig, več kot 400 znanstvenih študij in več kot 1000 esejev. Zadnja leta se posveča pisanju esejev in romanopisju (knjiga esejev Kuhinja z razgledom, Ženske ikone, romana Ravnotežje, Šola za delikatne ljubimce).
Biljana Žikić, samozaposlena v kulturi, producentka, avtorica radijskih oddaj in prevajalka v slovenski jezik in iz slovenskega jezika v tuji jezik. Po izobrazbi je univ. dipl. profesorica srbskega jezika in književnosti ter doktorica medijskih študij. V Beogradu je končala prestižno BBC-jevo Šolo dokumentarnega TV filma (European Centre for Broadcasting Journalism and BBC). S prihodom v Slovenijo se posveča teoretičnemu in raziskovalnemu delu medijev, spola, popularne kulture in manjšin v socializmu in postsocializmu v Jugovzhodni Evropi. Ukvarja se z raziskovanjem migracij, manjšin in etničnih skupnosti v Sloveniji: prispevek k zborniku in konferenci »Kdo so narodne manjšine v Sloveniji« (EXYUMAC), prispevek k »Reporting on Migration and Minorities – Guidelines« (www.respectwords.org), konferenca in zbornik: »Kako prispevati k boljšemu predstavljanju tem o migracijah in globalnem razvoju v medijih« (Mirovni institut). Na Radiu Študent od leta 2012 ustvarja svojo avtorsko oddajo »Kontrola leta«, edino radijsko oddajo v srbskem jeziku v Sloveniji. Tematizira položaj, kulturo in potrebe srbske manjšinske skupnosti in drugih skupnosti s področja nekdanje Jugoslavije z osnovnim ciljem: ohranjanje in promocija maternega jezika in matične kulture ter komunikacija z večinsko kulturo. Kot novinarka sodeluje pri ustvarjanju oddaje Sami naši na Radiu Slovenija Prvi program. Prav tako je urednica portala dkis.si in radnezene.online.
Irena Vujčić Pavlović, samozaposlena v kulturi, producentka. Po izobrazbi je univ. dipl. umetnostna zgodovinarka. Kot producentka, vodja in koordinatorica kulturnih projektov je v slovenski manjšinski kulturi prisotna od same ustanovitve Srbskega kulturnega centra Danilo Kiš, torej od leta 2009. Od leta 2014 do leta 2018 je bila izvršna direktorica omenjenega manjšinskega zavoda. Od leta 2018 ima status samozaposlene v kulturi. Opravljala je različna dela na področju produkcije kulturnih projektov in dogodkov: od raziskovanja in snovanja projektov, organizacije, izvedbe in vodenja projektov, zbiranja sredstev na EU- in nacionalnih razpisih ter tudi sponzorskih in donatorskih sredstev do vodenja delavnic in izobraževanja na področju kulture ter človeških in manjšinskih pravic, upravljanja s človeškimi viri. Vodila je vrsto mednarodnih in nacionalnih projektov na področju kulture: Ženska dediščina, Gledališče senc, GOST, Opolnomočenje žensk na trgu dela. Producirala in organizirala je več kulturnih dogodkov regionalnega pomena: razstave Ljubigrad – Belana: Ljubi Beograd Bela Ljubljana, K arheologiji jugoslovanskega feminizma, Miraz/Dota, Migrantski objektiv, Bazar gostoljubnosti.
Danilo Radulj, univerzitetni dipl. pravnik, član Predsedstva Nacionalnega sveta Srbov Slovenije in Predsednik Komisije za kadrovske in administrativne zadeve Nacionalnega sveta Srbov Slovenije. Zahvaljujoč svoji osnovni izobrazbi – pravu in prostovoljnemu delu v nevladnih organizacijah ima izkušnje na področju administracije, delovnega prava in prava za nevladne organizacije. Ukvarja se še zlasti s pravicami manjšin, etničnih skupin ter pravicami delavcev in priseljencev. Kot priseljenec in pripadnik manjšinske skupine ima tudi lastne izkušnje vključevanja v družbo ter reševanja administrativnih in pravnih zadev v novem okolju. V okviru projekta #MANJŠINENAMREŽI je zaposlen kot koordinator projekta.
Dunja Kukovec, samozaposlena v kulturi, recenzentka/kritičarka in kuratorka. Po končanem študiju Umetnostne zgodovine na Univerzi v Ljubljani je delala kot neodvisna avtorica in je organizirala, producirala in kurirala številne mednarodne razstave ter dogodke moderne in sodobne umetnosti ter umetnosti novih medijev. Obenem je pisala besedila o umetnosti in družbi, filozofiji in skupni prihodnosti. Izbrani projekti so: kuratorka asistentka za Beneški Bienale, skupaj z Igorjem Zabelom (1953–2008), projektna vodja za Ljubljanski Mednarodni Filmski festival, ko-direktorica festivala Mesto žensk, kuratorka v feminističnem kolektivu Red Mined, ki je kuriral 54. Oktobrski salon v Beogradu, ki ob Beneškem Bienalu predstavlja najpomembnejšo regijsko mednarodno prireditev sodobne umetnosti. Bila je tudi prva predsednica Društva Igor Zabel za kulturo in teorijo, ki ga je za namen Nagrade Igor Zabel za kuratorske in teoretske dosežke na področju umetnosti ustanovila Erste Fundacija. Ukvarja se tudi z nevroznanostjo in kozmologijo, fiziko in osebnim razvojem skozi projekt Mind Navigation Institute, ki je online prostor za nova znanja in veščine, pa tudi za osebnostni in umetniški trening. mindnavigationinstitute.com
Delavska svetovalnica, organizacija, namenjena zagovorništvu, varstvu, promociji ter razvoju delavskih, socialnih in statusnih pravic delavcev in drugih ranljivih skupin, kot so migranti, begunci in prosilci za azil. To je edina tovrstna organizacija v Sloveniji in regiji, ki ohranja neposredni, individualni stik s posamezniki, ki pri njih poiščejo pomoč. Njihova borba za delavske pravice je tudi neposredna. Poskušajo spremeniti ne le pravno-formalne okvire, ki ogrožajo delavske pravice, temveč tudi miselnost in javno mnenje o tujih delavcih. Dnevno sprejmejo več kot deset osebnih obiskov v svoji pisarni na Dalmatinovi v Ljubljani ter nešteto klicev in e-poštnih sporočil, ki jih posredujejo diskriminirani delavci.
Prijave na delavnice sprejemamo na e-poštni naslov namrezi@dkis.si.
Za obvestila o času in kraju izvajanja delavnic nas spremljajte na www.namrezi.si.
Udeležba na delavnicah je brezplačna!
