Lidija Dimkovska: Delavnice kreativnega pisanja v maternem jeziku IV: Pisati v slovenskem jeziku.

16. 02. 2019

Na delavnici, ki je potekala 16. 2. 2019 smo prvo uro programa analizirali pesmi (2), ki so jih udeleženci napisali, navdahnjeni nad poezijo znanih avtorjev. Pri tem je mentor Ivan Antić izpostavil, kako pomembno je brati literaturo, ki nas navdihuje, in kratko očrtal tradicijo eruditske poezije in likpoeta doctus od antične književnosti do 20. stoletja. Udeležencem je na zgoščen način predstavljena tudi medbesedilnost kot tista disciplina literarne teorije, ki se ukvarja z vplivi v literaturi.

V drugem delu smo gostili pesnika Muanisa Sinanovića in Tiborja Hrs Pandurja. Pesnika smo najprej predstavili prek njunih življenjepisov, udeleženci pa so že nekaj dni prej prejeli izbor iz Sinanovićeve in Pandurjeve poezije in so se tako lahko že vnaprej seznanili z njunima poetikama. Udeleženci so morali za nalogo pripraviti po dve vprašanje za vsakega pesnike, kar je načelo številne teme, ki so bile zelo plodovite za pogovor.

Sinanovića in Pandurja smo naprosili, da udeležencem delavnic razložita, kako in kdaj sta začela pisati, kdaj in v katerih revijah sta prvič objavila svoje pesmi, kako je prišlo do objave knjige, pri katerih založbah sta izšla njuna prvenca in kakšno izkušnjo sta imela z urednikom med delom na rokopisu. Poleg tega smo se pogovarjali o položaju mladega avtorja/mlade avtorice na literarni sceni, o pripravljenosti literarnega konteksta, da sprejme novo in drugačno poetiko, o nagradah za mlade avtorje in tako naprej.

V tretjem segmentu so udeleženci brali pesmi, ki so jih napisali na teme, ki sta jih že pred delavnico predlagala Sinanović in Pandur. Ivan Antić je koordiniral Sinanovića in Pandurja ter druge udeležence, da o pesmi vsakega posameznika izrazijo kritično mnenje, kar utegne biti mladim pisateljicam in pisateljem v veliko korist.

O vsakem besedilu, ki so ga napisali udeleženci, smo se trudili odpreti vsaj eno širšo temo v zvezi s pesmijo, ki jo je udeleženec delavnice napisal, kot na primer status faktografije v pesniški govorici, vloga pesniške podobe, odnos med vsebino in obliko, kaj je pesniški ritem, ali je avtorski komentar na koncu pesmi zaželen idr.